Zvečer, 24. oktobra Zlato leto 4 (2007), sem odpotovala v center v Pariz, da bi prisostvovala tihemu umiku v osamo. Bila sem presrečna, da bom ponovno videla ostale brate in sestre in seveda, upala sem, da bom videla Mojstrico, če bo takšna Božja volja. Predno sem odpotovala v Pariz, sem prebirala Mojstričino knjigo Skrivnosti nenaporne duhovne vadbe in tiho prosila Boga, "Dragi Bog, prosim, daj mi moč, tako da bom lahko postala mrtva za vse svet v času umika v osamo." In Bog mi je izpolnil željo in dal še veliko več -- dal mi je Nebesa.

Ko sem prispela v center, sem poiskala prostor v šotoru. Kmalu je prišla čudovita novica, da je Mojstrica tam! Ne glede na to, da mi je bilo malo hladno tega jutra, sem si rekla, "Bolje, da si tukaj, kjer si blizu Mojstrice, kot pa kjerkoli drugje." To jutro je imela Mojstrica video konferenco z Formozo. Ne glede na to, da je bila izjemno zaposlena, si je vedno vzela toliko časa, da nas je prišla pogledati. Kot vedno, je tudi tokrat nosila lepe obleke, za nas. A ena je bila meni nekaj posebnega. Obleka je bila rumene barve in Mojstrica je sijala v njen kot, če bi postavili skupaj milijon sonc.

Na sredini šotora, je bila soba, kjer je Mojstrica predavala. Vsakokrat, ko je odšla v to sobo, je naredila velik krog naokoli, tako da so jo lahko vsi videli. Nekega dne, je k meni pristopila sestra in me vprašala, če sem že bila v sobi, kjer Mojstrica predava. Povedala sem ji, da ne in da sem čisto zadovoljna, če ostanem tukaj kjer sem. Kakorkoli že, ona me je pobarala z besedami, "Nikar ne skrbi za udobje svojega fizičnega telesa, ko pa imaš možnosti srečati Vsemogočnega." Tako sem odšla z njo in vmes razmišljala, kako neumno od mene. Toda, v sebi sem bila tako zelo mirna, da pravzaprav nisem imela nobene želje; kamorkoli bi me Bog postavil, bi mi bilo prav. Že čez nekaj trenutkov je prišla Mojstrica. Brala nam je pesmi in razložila njihov pomen. Ogromno sem se naučila. Vsi bratje in sestre smo izmenično odšli v sobo za predavaje, tako da smo lahko videli Mojstrico.

Ozračje v času umika v osamo je bilo nebeško, vsi so bili zelo prijetni in prijateljski. Ne glede na to, da nismo imeli veliko prostora, ni bilo nobenih težav. Hvala Mojstrica, za ta čudoviti umik v osamo in ker si mi pokazala Nebesa. Hvala Mojstrica iz vsega mojega srca!   << Vsebina. >> Posreduj to stran prijatelju.