Vedno me vprašate, zakaj ne natepem hudobce in jih vržem ven ter očistim cel svet ali osvobodim učence ali vsaj spremenim njihovo karmo v curry-ev prah in zaključim to. Zakaj mora ostati karma tega življenja? Včasih učenci izkusijo celo nekaj trpljenja in posamezne bolezni. Toda sedaj je že veliko bolje, kot prej, saj se vsi učenci čistijo preko meditacije vsak dan in preko uživanja vegetarijanske hrane. Ali ni tako? Ljudje vedno čistijo hišo s pomočjo metle. Navadno je narejena iz lesa. Ali, kadar jeste zelje ali podobna živila, lahko dobite veliko vetrov in to vas prav tako čisti. To vse vam povzroča, da postajate iz dneva v dan bolj zdravi. Zato vsi izgledate mlajši kot pred posvetitvijo (iniciacijo; opomba prevajalke). Ni več potreb po kozmetičnih salonih, a ne? Ne, nič več resnične potrebe.

Torej, razlog zakaj Mojster ne sme v celoti izbrisati karmo učenca ali karmo tega sveta leži v tem, da morajo vsi spoštovati pravila igre na tem svetu. Kot obe nasprotujoči si moštvi, na nogometnem igrišču, ki morata upoštevati pravila igre nogometa. Lahko se skupaj pogovarjamo o tem, toda ne smemo jih prelomiti, samo zato ker nekdo pripada naši skupini. Če nekdo udari nekoga, ki ga ne sme udariti, ne moremo nič za to. Ta oseba mora biti izločena. To ne pomeni, da zato, ker je naš prijatelj, mu bomo spregledali. Ali ko druga skupina zmaga ali naredi nekaj prav, jih ne smemo vreči ven ali zapostavljati samo zato, ker so iz nasprotne skupine.

Podobno je na tem svetu, ker igrata dve skupine. Ena skupina zajema pozitivce - naša stran - in nasprotna skupina zajema negativce, ali drugače rečeno - sovražnikova stran. Vedno nam povzročajo težave, ovire in podobno. Toda, mi jim nekaj dolgujemo od prej. Živimo v tem svetu in bili smo povezani z njimi v veliko preteklih življenjih. Zato ne moremo pozabiti, kaj smo jim storili ali kaj so jim storili naši prijatelji v preteklosti v imenu našega prijateljstva in jih nepravično ali nepošteno obravnavali.

Torej, ne zato, ker mi ne bi imeli moči. Ne zato, ker Mojster ne more narediti nič. Mojster lahko spremeni celotno vesolje, samo mora biti pošten. Drugače, nismo vredni da postanemo Svetnik ali Sveti učenec. Zato lahko opaziti velikokrat, da je večina Mojstrov zelo potrpežljiva. Kot Sakyamuni Buda: Lahko je vstopil v vsako Budino deželo ali počel kar je želel. Lahko je poskrbel za karmo svojih učencev. Lahko je spremenil ljudi v Arahant. Toda ni mogel spremeniti karme svojega rojstne države, ko je ta stopila v konflikt in vojno s sosednjo deželo, ravno zato, ker ni želel obravnavati ljudi ali druga bitja nepošteno. Toda to Ga je stalo ugleda. Mnogo ljudi, vključno z njegovimi učenci tistega časa, je izgubilo vero v Njega in mislili so, da On ni sposoben nič storiti. Celo člani njegovega klana so bili poškodovani; odmaknili so se od njega in On ni mogel storiti nič glede tega. Lahko je samo stopil do njih in se poskušal pogovoriti; to je edino kar je lahko naredil. Poskušal jih je prepričati o slabih posledicah vojne in o povračilnem krogu karme. Toda niso ga poslušali. Moč karme je bila premočna in jih je združila skupaj, stopili so skupaj in umrli skupaj.

Buda ni posegel vmes zato, ker je bil korekten igralec. Podobno je naredil Jezus, ki je imel mnogo magičnih moči, glede na pripovedi legend. Torej je moral biti sposoben ali bil je sposoben rešiti sebe. Toda tega ni storil. Dopustil je, da so se stvari zgodile. Milarepa iz Tibeta je prav tako vedel, da bo umrl od strupa. Pravzaprav, je rekel ženski:"Najprej pojdi in vzemi nagrado od osebe, ki ti je plačala, da me zastrupiš. Potem bom spil to. Drugače, če spijem bom umrl, toda on ti mogoče ne bo dal denarja."

Vsi so vedeli preden so umrli. Buda je prav tako vedel, da bo umrl. On je rekel:"Tri mesece od sedaj naprej bom vstopil v veličastno Nirvano." To pomeni, da bo zapustil svet. Potem je upal, da bo Ananda rekel, "Prosim, nikar ne umri." Toda Ananda je verjetno močno razmišljal o čem drugem ali je bil lačen in je mislil na chapatti in ni bil sposoben slišati Budinih besed. Buda je ponovil trikrat, toda Ananda ni odgovoril. Verjetno je razmišljal o chapattiju. Zato ni prosil Bude naj ostane na tem svetu. Po tem dogodku, je bil Buda sit vsega. Rekel je, "OK, čez tri mesece me več ne bo na tem svetu." In v tem trenutku se je Ananda zbudil iz svojih chapatti sanj in pričel jokati, "Oh, prosim nikar ne odhajaj!" Toda bilo je prepozno. Ko vas Buda vpraša trikrat in ne odgovorite je to zapečateno. Zato, ker je bila Maya, kralj iluzije vedno prisoten v bližini Bude, je v trenutku ko Ananda ni odgovoril, rekel: "A vidiš? Nihče te ne mara! Zato moraš oditi."

In Buda je rekel:"V redu." On je to vedel. Toda vseeno je rekel. Lahko bi počakal, da bi Ananda pojedel do konca in imel dobro meditacijo, ter bi bil zato jasnejših misli. Potem bi ga lahko vprašal to vprašanje. In Ananda bi verjetno vedel, kaj mora reči. "Oh, prosim Mojster, nikar ne odidi!" Toda izbral je napačen čas, mogoče zato, ker je vedel, da mora oditi. Kot Milarepa ali Jezus. Vedel je preden je prišel. Rekel je, "To ja zadnjič, ko me lahko vidite. Od jutri naprej oziroma čez nekaj časa me ne boste mogli videti več." On je to vedel. In povedal je svojim učencem, da tisti, ki pomaka kruh v omako, ta in ta, bo tisti, ki ga bo prodal, za približno dvesto dolarjev.

Torej, tako imenovani Najvišji Mojstri, Oni vedo vse. Oni vedo, kaj Oni počno. Toda včasih tudi Oni igrajo igro tega sveta, kakršna koli že je, kajti ta svet je ravno pričel obstajati in Oni ne morejo tega zanikati. Veliko ljudi si želi ostati; celotna populacija tega sveta visi na njem in ga ne želi zapustiti. Torej, celo Bude ga ne bodo uničile. Celo Bog ga ne bo uničil. Če karma ne bo pretežka, če bo vse v ravnotežju, potem bo planet obstajal še naprej. Toda, če planet obstaja, potem bo vedno tudi dajanje in prejemanje karme in to se ne bo nikoli zaključilo. Torej, danes on ubije njega in naslednjič njegovi otroci ubijejo njegove otroke in njihovi otroci bodo ubili njegove otroke in tako naprej in tako naprej, dokler se celotna skupina ljudi ne prebudi in spozna nepotrebnost tega hudičevega kroga. Potem prenehajo z maščevanjem in ostanejo mirni in vse se spremeni.

Drugače pa bodo ljudje tega sveta kar naprej igrali to igro, kar naprej sodelovali v tej igri in temu ne bo ne konca ne kraja. Tudi, ko pride Buda, mora spoštovati pravila igre, ki se tukaj odvija. V nasprotnem primeru, Buda ne more priti na ta planet. Celo Bog ne more priti. Na primer, če se nek predsednik želi pridružiti nogometnemu moštvu, tudi če je to predsednik Amerike in ima spoštovanje celega sveta - ali se lahko pridruži nogometnemu moštvu, ne da bi spoštoval njihova pravila? Ali lahko brcne kogarkoli želi? Ne! Takoj bi ga odpustili; ni stvar v tem, da je on predsednik in gre zato lahko na nogometno igrišče in tam brca vse po vrsti.

Podobno je ta svet igrišče za čuteča bitja tega planeta in glede na njihovo stopnjo zavesti. Torej je ta svet igrišče za stanovalce tega planeta, kot na primer ljudi, živali, duhove ali škrate, vse tiste, ki ostajajo na tem planetu nevidni. Torej tudi, če Bog želi priti sem in prepričati nekatere Svoje otroke, da odidejo z Njim Domov ali poskuša najti tiste, ki bi si želeli Domov z Njim, mora spoštovati pravila, ki veljajo na tem planetu.

Na primer, če je predsednik naklonjen nekemu nogometnemu igralcu ali pa mogoče si samo želi biti prijatelj neki nogometni zvezdi, je edini način, da pride na igrišče in da postane prijatelj tej osebi, da tudi sam postane nogometni igralec, vsaj začasno ali pod pretvezo. Torej mora se naučiti pravil in jih spoštovati. Potem končno, počasi ali zaporedno postane prijatelj nogometni zvezdi. Lahko se pogovarja z njim, mu pomaga, ga ima rad ali pa mu izkazuje svojo pozornost oziroma svojo ljubezen. Drugače, ne more kar priti notri samo zato, ker je predsednik. Tudi, če ima v lasti celotno igrišče, ne more kar tako vstopiti notri. Tudi lastnik igrišča ne more kar tako priti; celo največji milijarder tega sveta ne more kar tako vstopiti na nogometno igrišče in povzročati nered.

<< Vsebina. >> Posreduj to stran prijatelju.