Obstaja zgodba iz Indije, ki govori o dveh bonbončkih, ki sta prišla na obisk k Bogu in se pritoževala:"Dragi Bog, jaz sem tako sladek. Jaz sem tako lep! Jaz se držim Petih pravil. Jaz meditiram ves čas." Kot veste, bonbonček vedno sedi na mizi in nikoli ne dela nič. Prav tako je rekel, da ni nikoli nič slabega storil drugemu. "Toda vsi, celo mravlja, mušice -- vsakdo, ki pride v mojo bližino, me želi pojesti. Zakaj? Kaj sem storil? Ali zakon karme ne obstaja več?" Kajti Bog je rekel, če storite nekaj slabega, če prizadenete nekoga, če ste neprijetni (kislega obraza; opomba prevajalke) potem boste to dobili vrnjeno nazaj od drugih. Toda, če ste prijazni (sladki; opomba prevajalke) do drugih, če ste prijetni in če ne storite nič slabega drugim, potem vam ne bodo storili nikoli nič žalega, drži?

Torej, bonbonček je rekel, "Zakaj jaz? Jaz sem bonbon. (Smeh.) Jaz sem tako zelo sladek, da me ljudje vedno pojedo in me zlorabijo?" In Bog je odgovoril,"Boje bo, da stopiš malo stran, predno ti odgovorim." In bonbonček je vprašal, "Zakaj, ali me ne maraš?". Tako je Bog rekel,"Preprosto naredi tako! Stopi stran, prosim!". Skoraj je izgubil svoje potrpljenje. Oh, Bog je zakričal zelo trdo, zelo glasno. Bonbonček se je pričel tresti, misleč, da se je Bog razjezil nanj in da ga več ne mara. Rekel je, "M-m-m-o-j B-b-bog, toda kaj sem pravzaprav storil?". Bog je rekel, "Nič nisi storil, toda, če mi boš stal preblizu, si te bom želel pojesti!" (Smeh in ploskanje.)

Vse na tem svetu ima svojo lastnost. Nekateri so očarljivi, drugi zapeljivi, kot na primer bonbonček, čokolada, piškoti in tretji uničijo vse, kot ogenj, kar pride v njihovo bližino. Podobno kot Mojster(ica). Nikoli ga(je) ne boste mogli razumeti. Nekaj trenutkov je tak-šna in že naslednjo minuto drugačen(na). Dela ogromno stvari, vendar je(ga) nikoli ne vidimo delati. Torej, ne moremo kriviti Mojstrice, da naredi to in to, zato ker nas ošteje, raje bodimo previdni. Če smo v Njeni bližini, moramo imeti svoje misli čiste. Toda včasih, ne morete nadzorovati svojih misli. Predno jih pričnete nadzorovati, že pomislite na nekaj. Takrat pa je prepozno. V tistem trenutku jih je Mojstrica že ujela, ker so že tam. Torej, je že prepozno. Ali pa mogoče ste včeraj naredili nekaj in ste Jo danes srečali in mogoče ste na ta dogodek celo pozabili toda Mojstrica ni. Tako je s to stvarjo.

<< Vsebina. >> Posreduj to stran prijatelju.