Večina ljudi ima rada živali. Radi imajo ptice, pse in ostale živali, toda vsakdo ni sposoben skrbeti za živali. Če ljudje ne želijo imeti živali, to ne pomeni, da nimajo sočutja; mogoče preprosto zato, ker nimajo dovolj časa ali izkušenj ali možnosti ali tega ne dovoli njihovo okolje. Kot primer, nekateri ljudje živijo v zelo majhnih hišah. Zato bi morali vedno premisliti ali smo sposobni ali nismo sposobni skrbeti za živali. Ne rabimo imeti živali, samo zato, da bi preko tega dokazovali, da imamo sočutje do živali. Če ne moremo imeti živali, potem lahko podpiramo skupine, ki se borijo za pravice živali ali razširjamo sporočilo ljubezni do živali. Tudi to močno pomaga.

Če pa imamo priložnost posvojiti žival, lahko bi rekli ptico, kot primer, potem se moramo na to razumsko pripraviti. Ugotoviti moramo, katera vrsta prtic ima večjo sorodnost z nami. Morami si prebrati literaturo in se odločilo, kakšno ptico si želimo, kateri pogoji so potrebni za njeno posvojitev in kaj moramo storiti. Moramo preveriti vse kar lahko. Ni dovolj, da samo prinesemo domov žival in jo hranimo. Vsak dan, moramo skrbeti zanjo, se z njo pogovarjati, na način, kot to počnemo z našimi ljubljenimi prijatelji in sorodniki. To je to, kar moramo storiti. Samo, če smo to sposobni, potem bo naša žival živela srečno, kajti tudi one imajo globoka čustva. Zelo so boječe in sentimentalne in one obravnavajo njihove človeške karakternosti, kot del njihove družine.

Poleg tega, moramo oščetkati in očistiti njihovo kletko prav vsak dan ter jih peljati na zrak, da se naigrajo. Če tega niste sposobni narediti vsak dan, potem naredite to vsak ali vsak drugi dan. Kakorkoli že, morate komunicirati z njimi in se vsak dan pogovarjati z njimi. V redu je, če niste sposobni komunicirati z njimi notranje; preprosto se pogovarjajte z njimi v angleščini ali kitajščini; one vse jezike popolnoma razumejo. Poskusite! (Mojstrica in ostali se smejejo.) Predpostavite, da imate ptico. V redu je, če ne morete z njo komunicirati vsak dan, na način kot to počnem sama. Samo obravnavajte jo z ljubeznijo in ona bo to čutila. Bolj ko boste ljubeči, lažje boste komunicirali z vašo ptico in naravno se bosta vedno bolje razumela, srce do srca, kot da bi govorila človeški jezik. To velja za vse vrste živali. Če si želimo pogovarjati z njimi, je včasih njihov jezik drugačen od našega, zato potrebujemo ljubezen, da lahko razumemo drug drugega.

Zatorej, nikar ne skrbite, da vas vaš ljubljenček, ne more razumeti; raje skrbite ali vi njega razumete, toda počasi ga boste razumeli. Pravzaprav, ne potrebujemo jezika, da bi se sporazumevali drug z drugim. Vsi imamo telepatske sposobnosti. Potem, ko živite z živalmi daljši čas, se vaša sposobnost telepatije izjemno poveča. Ko si iskreno želite razumeti žival, se v vas spontano prebudi ta speča duhovna sposobnost. Ko imate ljubezen, se bo ta spremenila v vse jezike in drug drugega bosta razumela bolje in bolje.

Če skrbite za žival, preživite skupaj tihe večere, poskušajte ne misliti na nič in sprašujte žival preko svoje srca:"Ali se lahko midva pogovarjava?" Potem boste presenečeni, ko boste ugotovili, da žival lahko komunicira z vami, brez uporabe jezika, temveč skozi telepatijo, zelo jasno. Če tega res ne zmorete, na primer, če ste preveč zasedeni in se ne morete umiriti in niste sposobni spontano prebuditi svojo naravno telepatsko sposobnost, je tudi v redu. Saj ne potrebujemo veliko besed. Preprosto dobro skrbite za žival, na način kot skrbite sami zase in potem ne boste imeli občutka, da se ne razumeta drug z drugim.

Pravzaprav ptice in psi ne zahtevajo veliko; ni vam potrebno jim veliko govoriti vsak dan. Tudi sama ne komuniciram veliko z mojimi pticami vsak dan; mi se preprosto drug do drugega obnašamo z ljubeznijo in to je dovolj.

Vsebina.	>>
Posreduj to stran prijatelju.